Marec, April, Maj

Tokrat bom pisala o malih stvareh, ki so se zgodile tekom mojega bivanja tukaj.

V marcu sem se soočala s čistočo mojih dveh cimrov, ki nista najboljši primerek mlade samostojne osebe. Moja cimra je Turkinja, ki prihaja iz bogate družine. Doma so imeli služkinjo, zato pri svojih 27-tih letih ne zna pospravljati za sabo, kuhati, ločevati odpadkov, planirati v naprej glede hrane, da ta ne zgnije v hladilniku in še mnogo drugih gospodinjskih trikov. Drugi cimer je 35-letni Američan, ki pač ni tako občutljiv na čistočo in pospravi samo vsake toliko, ko nima več kaj za obleči ali nima več čiste posode. Na srečo sta se strinjala z mojo higiensko iniciativo in zdaj redno čistimo za sabo ter ločujemo odpadke.

Aprila sem začutila potrebo po regratu in ga na srečo tudi našla. Kar pred hišo samega Maharišija. Ko so me videli z vrečko nečesa zelena, so me nekateri prijatelji obstopili in z veseljem poslušali predavanje o regratu. Nizozemski par si je nato naredil omleto iz regrata, albanski prijateljici pa sta postregli z informacijo, da pri njih iz pečejo regratov burek.
Mesec april je bil neverjetno vroč, zato sva se s cimro celo kopali v bližnjem jezeru. Bili sva med prvimi plavalnimi junaki. In še nekaj. Praznovala sem svojih 30 let, ki jih nikakor ne čutim. Praznovanje je bilo lepo, pripravili so mi posebno jed in zvečer smo šli na večerjo. Kar je zanimivo tukaj, je to, da njihova praznovanja ne vsebujejo norčevalnega elementa, ki je v Sloveniji zelo prisoten. Noben ni pomislil na znak omejitev hitrosti 30 ali kakšno neumnost, ki bi jo mogla narediti. Mene to sicer sploh ne bi motilo, ker imam rada hec, vendar, ko sem nekaj takega predlagala za rojstni dan druge kolegice, so me samo debelo gledali. Tako da se tukaj praznuje zelo spoštljivo. Vsaj taka je moja izkušnja. Aja, pa še nekaj. Nič nisem častila za mojo 30-tko. Ker mi niso pustili. To se tukaj ne počne. Kljub razlagi, da pri nas pa se to tako počne - plača tisti, ki praznuje. ˝Ne,˝ so rekli. Te bo preveč stalo. OK, bom pa nekaj spekla. :) Moje praznovanje sem zaključila z obiskom brata Žigata v Konstancu. Lepo ga je bilo videti po dolgem času.

Maja so zacvetele geranije. Obiskala sem tečaj aromaterapije. Na tečaju sta za mano sedela oče in hčerka iz Malezije. Opazila sem, da imata pred samo slovenski izdelek in to je Flaško. Sem jima razložila, kako se pravilno prebere ime izdelka in da je slovenski. Nato smo se skupaj slikali. Bila sta tako prijazna in olikana!

Na hito sem naredila obisk v Slovenijo, bilo je zelo lepo, razveselila sem veliko ljudi in oni mene. Oh ja, ti moja lepa Slovenija.Si kot muhasta mladenka. Tako lepa, ampak stalno nekaj nergaš, se pritožuješ, se ukvarjaš z drugimi, namesto s sabo. Kot kakšna tečna najstnica, ki jo nehote poslušaš, na primer na avtobusu, ko se skupaj z njo in gručo drugih najstnikov voziš domov. ˝On je pa takšen in takšen. Si videla, kaj je ona danes oblekla? Kok se nosi. Kaj pa misli da je?˝ Take nebuloze. Ampak opažam, da postaja tale mladostnica vse bolj zrela. Njeni dialogi so vse bolj smiselni in usmerjeni vase. :)

 Danes so volitve. Na mojem obisku Slovenije sem presenečeno opazila, da se veliko mojih prijateljev celo želi pogovarjati o parlamentarnih volitvah in, da bodo šli volit! Super! Kakšno prijetno presenečenje, ker po navadi sem bila jaz tista, ki je težila, da je treba iti na volitve, četudi ni nobene prave izbire. Tokrat pa so debato o volitvah začeli kar moji kolegi. Pohvalno.