108 names of Shiva je ime vedske recitacije ob prazniku Šive, ki se zgodi vsak mesec. Šiva je kvaliteta narave, ki odstranjuje ovire na nivoju tišine, to je iz nivoja enotnega polja fizike/transcendence/kolektivne zavesti (ang. unified field).
Ko sem bila majhna ni bilo veliko deklic z imenom Živa. Moje ime je izbral oče, mati me je hotela poimenovati Ajda, vendar se je oče upiral, češ, to je preveč kmečko ime. Ko sem se rodila je stara mama je rekla staremu atu, da je njuna hčerka rodila in, da je Živa. Star ata je rekel:˝Dobro, ampak, kako pa ji je ime? - ˝Živa,˝ je ponovila stara mama, on pa:˝Da, razumem, ampak, kako ji je ime?!˝ je vztrajal pri svojem. Na koncu sta se le sporazumela in se čudila nenavadnemu izboru imena njune vnukinje.
Nekje v drugem razredu osnovne šole so otroci pogruntali, da je moje ime izjemno smešno in nenavadno, zato so me začeli klicati ˝Mrtva˝. Ne rabim posebej razlagati, da mi nadimek ni bil všeč.
Proti koncu osnovne šole me je skupina prijateljic začela klicati Živc. Tako me še zmeraj kliče brat Žiga. Kmalu smo postali trije: Živa, Žiga in Miha. Vem, ni bil Žan ali kaj drugega na Ž. Spet je zagodilo pri stari mami in atu. ˝Kako? Živa, Žiga, kaj bo pa tretji? Žaga?˝ ni bilo jasno stari mami. No, nad izbiro tradicionalnega krščanskega imena Miha je bila bolj zadovoljna. Vsaj nekaj, kar je običajno in normalno.
Ko sem začela potovati, sem se začela zavedati svojega zakompliciranega imena. V slovanskih državah je še šlo, drugje pa malo težje. Da ne omenim, da nisem mogla naročiti letalske karte s svojim pravim imenom. Strešica je bila enostavno preveč. Tako sem med potovanji postala Ziva.
In Šiva, Iva, Čiva...
Na Kubi so si zapletali jezik, dokler ni nekdo od Kubancev izumil nov nadimek zame - Čiba. Kar pomeni mlado kozico. Super.
Moj francoski kolega me je preimenoval v Žiži, zapiše pa ga takole - Jiji.
Moj brazilski kolega me kliče Zi.
Moj albanski kolega tukaj me kliče Živka. Ker to pomeni živa živahna. Ljudem je všeč in vse več ljudi me tako kliče.
Indijci tukaj me kličejo Dživa-dži, mislim, da jim je ime všeč. Predpona -dži je nekaj, kar nadenejo vsakemu imenu osebe s katero so na prijateljski ravni.
Hrvati se mi po navadi režijo, saj jih ime spomni na živo srebro.
Vsake toliko srečam ljudi, ki me presenetijo s svojim znanjem. Celo vedo, da je obstajala slovanska boginja plodnosti z imenom Živa. To je pred kratkim iz sebe izstrelil Estonec, ki dela tukaj. Celo nekdo na Kubi je poznal ta podatek.
No, moj priimek pa je spet druga zgodba, na potovanjih sem Ogorelek, Ogoreleč in še kaj podobnega.
Kljub vsemu mi je moje ime všeč. Menim, da je res unikatno in me dobro poimenuje. Nomen est omen - ime je znamenje, po latinsko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar